Ruske dače, vile v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani ni težko opaziti. Gre za edini primer ruske dače v Sloveniji in je kulturni spomenik lokalnega pomena. Zgradili so jo ruski priseljenci okoli 1890.

Pritličje je zidano, nadstropje leseno in po celotnem obodu opasano z gankom. Krasi jo mnogo lesenih dekorativnih detajlov ter vitražna stekla.

Pri obnovi  se je stremelo k čimvečji ohranitvi obstoječega. Le najbolj uničeni leseni elementi so bili nadomeščeni z novimi. Ti so bili rekonstruirani z enakimi materiali prvotnim.

Na gradu Gewerkenegg v Idriji smo zaradi sanacije arkadnega hodnika na dvorišču, demontirali kamnite nagrobne plošče. Lica in hrbtišča plošč smo očistili in počeno zlepili. Pred posegom vzidane muzejske eksponate smo vrnili na isto mesto, a z novimi kovinskimi nosilci.

Na otoku s svojo višino dominira 52 metrov visok prostostoječ zvonik. Od nastanka do danes je doživel nekaj potresov in popravil.

Obnova fasade je vključevala omet, kamnite in železne elemente. Na ometu so se odstranile nečistoče, sanirale poškodbe.  Z lazurnimi barvami so se osvežili šivani robovi in številčnica ure. Železna sidra so se odprla, očistila in zaščitila pred korozijo. Kamnita okna, portal in talni zidec so se očistili, nato so se sanirale poškodbe.

V Piranu, na Leninovi ulici 1, stoji historična palača.  Med prenovo stanovanjskega hodnika, do katerega se dostopa skozi masivna macesnova vrata, se je med sondiranjem odkrilo stropno poslikavo.

Dekorativna poslikava iz sredine devetnajstega stoletja, je bila večplastno prekrita z beleži. Z odstranitvijo recentnih beležev, saniranjem razpok in drugih poškodb na nosilcu, ter retuširanjem barvne plasti. Z restavratorskim posegom smo hodniku vrnili del historičnega duha.

V izolsko palačo iz 18.stoletja vodijo dvorame stopnice iz apnenca. Balustrada je deljena s stebrički, na katerih so reliefne upodobitve. Stopnišče se s tlakom nadaljuje do vogalov, ki sta bila poudarjena s kamnitim levom. V palačo se vstopi skozi bogato dekoriran portal. Znotraj so portali enostavni.

Stopniščni elementi so bili umazani, poškodovani in zamaknjeni. Po demontaži so bili transportirani v delavnico. Sledilo je odstranjevanje nečistoč in kovinskih spon,  lepljenje, domodelacija. Manjkajoče in preveč poškodovane elemente se je rekonstruiralo v enakem kamnu.  Restavriral se je tlak ob pročelju. Manjkajočega vogalnega leva se je rekonstruiralo v enakem materialu – apnencu. Nečistoče, vezane s kamnito površino portalov se je odstranilo s peskanjem. Poškodbe – manjkajoči deli – so se dopolnili z ustrezno maso.

V vasici Hrašče pri Postojni je cerkev posvečena sveti Ani. Na enem od stranskih oltarjev je zaradi nestabilnih temeljev prišlo do nevarnih premikov , zato ga je bilo nujno rešiti pred podrtjem.

Postopek demontaže se je začel z dokumentacijo. Sledilo je restavriranje demontiranih kamnitih elementov in sestavljanje v obratnem vrstenm redu.

Mežnarija na blejskem otoku je baročnega videza, z naslikanimi stebri na fasadi. Stoji ob stopnišču nad terasami. Restavratorski poseg je bil potreben zaradi nastalih poškodb in povrnitve prvotnega videza.

Pred posegom je bila narejena študija barvne razčlenitve fasade. Nato so se sanirale poškodbe na ometu. Apnen oplesk je bil narejen v dveh barvnih tonih. Istočasno s prenovo mežnarije se je saniral tudi omet kapelice pod njo.

Sakralna stavba na blejskem otoku je spomenik državnega pomena. Stavba je preoblečena v baročno fasado. Na njej so vkomponirane starejše faze z okni in poslikavami.

V letu 2017 so se pričela obnovitvena dela. Na apnenem ometu so bili odstranjeni neustrezni materiali preteklih sanacij. Sanirane so bile poškodbe in osveženi šivani robovi. Kamnit gotski sklepnik na vzhodni fasadi je bil nadomeščen s kopijo.

V vasi Stara Vrhnika, na križišču šestih vaških poti, je bila leta 1867 zgrajena kapelica. Je odprtega tipa, s poslikavo na oltarnem delu in v fasadnih ločnih nišah. Med restavratorskim posegom smo obnovili omet, poslikave in kamnite elemente.

Hočevarjev mavzolej se nahaja v mestnem parku in je eden najlepših mavzolejev v neogotskem slogu na Slovenskem, kjer počivata zakonca Hočevar. Kapela je iz belega kamna, osmerokotne oblike. Najverjetneje je delo graškega arhitekta iz kroga Georga Hauberrisserja in je bila dokončana leta 1890.

Na zunanjost mavzoleja so se pojavili lišaji in se vezale nečistoče.  Kamnit mavzolej se je očistil, poškodbe domodelirale.  Nekateri elementi so bili demontirani in po restavriranju vrnjeni na prvotno mesto. Tlak iz velikih kamnitih plošč se je demontiral in saniral vrnil na prvotno mesto.