Teráco je  zmes cementa, vode, barvnega drobljenca in pigmentov. Obnavljali smo teraco v ljubljanski Operi, ki je iz črnega, rdečega in belega  drobljenca v več odtenkih.

Plitke poškodbe smo le pokitali, pri večjih pa je bilo treba lokalno izvesti nov teraco: uničene dele smo najprej izžagali in odstranili. Na teh mestih smo položili osnovno cementno plast. Pri izdelavi novega teraca, ki mora biti enak prvotnemu, je izredno pomembna receptura – izbor in razmerje sestavin. Izbrano maso maso smo nato nanašali v višini nad nivojem končnega. Vzorce v teracu smo izdelovali v več fazah, glede na barvo. Razpoke smo kitali ali pa zapolnili z ustreznim drobljencem. Dopolnjen teraco smo strojno obrusuli in spolirali do nivoja originala.