Minoritska cerkev sv. Frančiška Asiškega v Kopru je bila zgrajena leta 1268, V sredini 18. stoletja je bila barokizirana in je delovala do leta 1809. Zaradi vremenske izpostavljenosti in nepravilno izbranega smrekovega lesa, so vrata zdržala relativno malo časa.

Po sondiranju je bilo ugotovljeno, da vrata niso bila izvorna, ampak mlajša najverjetneje iz 70-ih let. Okovje je deloma prvotno.

Na podlagi starih vrat smo naredili verno rekonstrukcijo profilov in kaset iz macesnovega lesa. Okovje smo ustrezno restavrirali, dopolnili in izboljšali smo njegovo vizualno in funkcionalno vrednost ter ga ponovno uporabili pri novih.

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu je romarska cerkev. Večkrat prezidana gotska cerkev je eden najpomembnejših srednjeveških umetnostnih spomenikov v Sloveniji. Neustrezen tlak zakristije smo nadomestili z opečnatim.

Na planini smo restavrirali spomenik skladatelju, pesniku, dramatiku, politiku in časnikarju Miroslavu Vilharju. Odkrit je bil leta 1931. Podstavek je sestavljen iz dveh nizkih kvadrov in visokega slopa, ki nosi bronasto Vilharjevo poprsje.

Vila je bila zgrajena leta 1934. Naročnik gradnje je bil pisatelj in trnovski župnik Fran Saleški Finžgar, ki je v njej bival ob koncu svojega življenja. Restavrirali smo stavbno pohištvo, rolete, kovinske rešetke in napušč, ter fasado s kamnitimi elementi.

Slovenija se klanja Ljubljani je naslov oljne slike Ivane Kobilce iz leta 1903. Ob sanaciji prostorov ljubljanske mestne hiše smo original začasno umaknili in ga nadomestili z reprodukcijo – printom na platno in novim lesenim okvirjem.

V muzeju ob vznožju Donačke gore, v avtentični štajerski krajini, se ohranja ljudsko stavbarstvo subpanonskega tipa, značilno za Obsotelje v času od 19. do sredine 20. stoletja. Jedro muzeja z originalnimi stavbami je z leti preraslo v največji slovenski muzej na prostem in kulturni spomenik državnega pomena.

Obnovili smo fasado enega od objektov in opravili dodatna vzdrževalna dela.

Zunanje baročno stopnišče gradu Hrastovec v Slovenskih goricaj je datirano v drugo tretjino 18. stoletja in predstavlja edinstven primer baročne arhitekture stopnišč na naših tleh. Celotno stopnišče z balustradno ograjo, centralnim portalom in dvema vazama je izdelano iz avtohtonega peščenjaka.

Stopnišče je bilo v izredno slabem stanju. V preteklih sanacijah je bil zamenjan velik del elementov. Šlo je za neustrezne replike, izdelane v armiranem betonu, kar je zaradi nekompatibilnosti z originalom še pospešilo propadanje.

V grobem je obnova stopnišča obsegala odstranitev betonskih oblog, demontaža balustrade in stopnic, utrditev zidne konstrukcije in opečnih obokov, čiščenje in domodelacija kamnitih elementov ter izdelava novih, montažana kam. elementov, ureditev kamnitega zidu s tremi oboki.

Restavrirali smo stavbno pohištvo zbornične dvorane v Univerzi, to je v stavbi Kranjskega deželnega dvorca na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Po ljudskem izročilu so Štefančevo znamenje na Koroški Beli postavili domačini leta 1812, v spomin na padle francoske vojake, ki so bili domnevno pokopani v bližini. Nabožne slike in kipi, ki so nekdaj krasili niše, se niso ohranili. Po odstranitvi recentnega obrizga smo odkrili le sledi prvotnih poslikav. Znamenje smo oblekli v nov omet in ga pokrili z novimi skodlami.