Kopija je nekaj, kar je narejeno čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega (po SSKJ). Varovanje in ohranjanje dediščine je pogosto vzrok za zamenjavo originalov s kopijami. Kopistika v smislu nadomeščanja je v tem primeru del t. i. preventivne konservacije, ko je original ogrožen zaradi škodljivih makro ali mikroklimatskih razmer, možnosti kraje ali poškodb zaradi izpostavljenosti, objestnosti ipd. Zaradi več naštetih dejavnikov je bilo odločeno, da se tudi v primeru Ivanškega miljnika za postavitev na prostem izdela kopijo.

Izvedba kopije je bila narejena s povsem nedestruktivnimi metodami do originala, z zajemom  podatkov z laserskimi žarki. Sledila je CNC strojna obdelava materiala. Na grobo izdelane kamnite elemente smo zaključili ročno z brušenjem in klesanjem.

Kopijo simbola Ivančne Gorice smo postavili na novo prijaznejšo lokacijo.

Vila je bila zgrajena v 30. letih 20. stol. po načrtih inženirja Antona Suhadolca. Ob koncu svojega življenja je v njej bival pisatelj Fran Saleški Finžgar. V prvi fazi prenove vile smo začeli na strehi z demontažo betonskih kap. Te smo očistili, odstranili obloge iz katrana, zlepili, pokitali poškodbe in izdelali manjkajoče. Po sanaciji strehe smo jih vrnili nazaj.

Na vzhodni steni kapele v gradu Puštal je freska Snemanje s križa iz leta 1706, delo furlanskega slikarja Giulia Quaglia iz leta 1706. Freska sodi med dragocenejše umetnine v Škofji Loki. Spodnji del freske, do višine okoli dveh metrov, je bil poškodovan: odpadanje barve, madeži, poškodbe na barvni plasti in ometu zaradi udarnin in odrgnin, odstopanja ometa, mikro in večje razpoke, poškodbe na vogalih niše,..

Nečistoče na freski smo odstranilo mehansko z Wishab gobicami. Poškodovan omet smo pokitali in zapolnili razpoke. Nastale plombe in poškodovano barvno plast smo retuširali.

Restavratorski poseg smo izvedli z materiali, ki so bili uporabljeni v originalu – apno, pesek in naravni pigmenti.

Kipar Lojze Dolinar sodi med kiparje srednje generacije, ki so svoj ustvarjalni zenit dosegli v času med obema vojnama. Del njegovega bogatega opusa je tudi  plastika Sveti Jurij.  Postavljen je bil na vogalu večstanovanjske hiše Puharjeva 5 v Ljubljani. Zaradi slabega stanja in ogrožanja mimoidočih je bilo odločeno, da se ga umakne.

Demontaža monumentalne plastike na višini je zahtevala skrbne priprave. Do njegove višine smo postavili oder. Ob tej priložnosti (dostop) in pred demontažo smo napravili 3D posnetek. Kip smo objeli v posebej za ta namen izdelano kovinsko kletko. Železne vezi med hrbtiščem steno smo prežagali in odbili del ometa. Kip smo spustili k tlom in transportirali v začasni depo.

Cerkev sv. Trojice je podružnična cerkev Župnija Vrhnika. Stoji na griču severno od Vrhnike.  Zgrajena je bila okoli leta 1640 v poznorenesančnem slogu.

Naš delež pri obnovi fasade cerkve je bil restavriranje kamnitih elementov: stebri, portali, okenski okvirji, bifore, baze.

Stavba mestnega magistrata iz 17. stoletja sodi med najbolj markantne stavbe starega mestnega jedra. Restavrirali smo kamnit portal. Pri čiščenju se je pokazala izrazita razlika med temno patino in belim kamnom. Sanirali smo poškodbe. Večinoma je šlo udarnine in udrgnine. Nekaj škode je bilo narejeno načrtno z vrtanjem.

Na blejskem gradu smo prenavljali stopnišče in tlak. Zaradi premikov in odstopanja kamnitih delov so stopnice postale nevarne. Zamaknjene elemente smo odmaknili, uredili ležišča in jih vrnili nazaj. Zdrobljene dele smo odstranili in nadomestili z novimi. Velik del fug smo odbili in praznine zapolnili z novimi. Lokalno smo položi mačje glave – tlak iz lokalnega savskega proda.

Stavba v Postojni je datirana z letom 1927. Fasado karakterizirajo masivni kamniti elementi in močne okenske mreže. Z odpravljanjem poškodb na ometu, kamnu in kovini smo stavbi vrnili originalen izgled. V notranjosti smo obnovili stavbno pohištvo. Na stenah in stropovih smo s sondami odkrili šablonske poslikave in jih dokumentirali.

1548 je letnica, zapisana na prekladi vhodnega portala in označuje zaključeno gradnjo renesančnega gradu z obodno pozidavo s stolpi. Nad portalom je bil leta 1601 dodan grb.

Restavratorsko – konservatorska dela smo izvedli na omenjenem zunanjem portalu, na notranjem portalu in dveh stebrih pred vhodom: Mah in lišaje smo zatrli z biocidnim premazom. Izjemno trde neustrezne plombe in fuge smo odbili. S peskanjem smo očistili odmrle lišaje in druge obloge. Neustrezno opečnato strešico nad portalom smo odstranili, pri tem pa nepričakovano odkrili napis v spodnjem delu grba, ki priča o zaključku vseh gradbenih del, vključno z dokončanjem arkadnih hodnikov zahodnega trakta.

Poškodbe na kamnu smo sanirali z grobo osnovno maso in maso za zaključni sloj, ki je bila barvno in strukturno podobna kamnu. Z drugo maso smo zapolnili stike med kamnitimi elementi. Na bazah vhodnega portala sta se delno ohranili reliefni podobi: viteška čelada z okrasnim šlemom in relief ki spominja na ptico Podatkov za morebitno  rekonstrukcijo nismo imeli. Na vrhu loka notranjega portala pa je vzidan kamnit grb, ki ga je močno načela erozija. Na njem je prepoznati le viteški šlem.

Portal na Aškerčevi 5 v Ljubljani je delo arhitekta Vurnika. Demontiranega smo restavrirali v delavnici. Obloge na kamnitih elementih smo odstranili s peskanjem. Odstranili smo korodirana sidra in vstavili nova. Sanirali smo poškodbe. Portal smo vzidali na prvotno mesto in dodali bronaste črke. Obnovili smo lesena vrata.