Križni hodnik (lat. claustrum) je pravokoten prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt. Drži se cerkve samostana.

V piranskem samostanu je na mestu sedanjega, zgodnje baročnega križnega hodnika, nekoč stal stari gotski križni hodnik. O njem pričata le še dve ohranjeni gotski bifori.
V minoritskem samostanu v Piranu smo izvedli posege na apnenih ometih zidov in parapetu, na kamnitih elementih križnega hodnika ter lesenih vratih.  Originalni ometi so narejeni v tehniki marmorina. Predvsem v spodnjem delu so bili dotrajani. Prihajalo je do odpadanja, v večjem delu je povrhnica odstopla od podlage. Belež na površini je bil neustrezen in ni bil paropropusten. Restavriali smo tudi baročne kamnite elemente hodnika: stebre, kapitele, baze, kape notranjega zidca, portale. Odstranili smo nečistoče sanirali poškodbe.

Gotska cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju in kasneje delno barokizirana.

Med odbijanjem recentnih ometov  v okenskih nišah prezbiterija smo odkrili prvotna gotsko krogovičja. V zazidanem oknu so se delno ohranili stebrički bifore. Okna smo restavrirali in na novo iz kamna izdelali manjkajoče elemente. Izjemen gotski portal smo očistili, demontirali in sestavili nazaj. Neustrezne plombe smo odbili in izdelali nove. Sanirali smo kamnite zidove, jih pozidali z malto  in kamnom in jih oblekli z apnenim ometom.  Sočasno s prenovo fasade je potekala menjava kritine, menjava neprimernega tlaka z opečnatim, sanacija ometov in sondiranje sten.

Grafične predloge izdelujemo za različne namene: dokumentarne, arhivske in za sprotno uporabo med konservatorsko – restavratorskimi posegi.

Kopija je nekaj, kar je narejeno čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega (po SSKJ). Varovanje in ohranjanje dediščine je pogosto vzrok za zamenjavo originalov s kopijami. Kopistika v smislu nadomeščanja je v tem primeru del t. i. preventivne konservacije, ko je original ogrožen zaradi škodljivih makro ali mikroklimatskih razmer, možnosti kraje ali poškodb zaradi izpostavljenosti, objestnosti ipd. Zaradi več naštetih dejavnikov je bilo odločeno, da se tudi v primeru Ivanškega miljnika za postavitev na prostem izdela kopijo.

Izvedba kopije je bila narejena s povsem nedestruktivnimi metodami do originala, z zajemom  podatkov z laserskimi žarki. Sledila je CNC strojna obdelava materiala. Na grobo izdelane kamnite elemente smo zaključili ročno z brušenjem in klesanjem.

Kopijo simbola Ivančne Gorice smo postavili na novo prijaznejšo lokacijo.

Vila je bila zgrajena v 30. letih 20. stol. po načrtih inženirja Antona Suhadolca. Ob koncu svojega življenja je v njej bival pisatelj Fran Saleški Finžgar. V prvi fazi prenove vile smo začeli na strehi z demontažo betonskih kap. Te smo očistili, odstranili obloge iz katrana, zlepili, pokitali poškodbe in izdelali manjkajoče. Po sanaciji strehe smo jih vrnili nazaj.

Na vzhodni steni kapele v gradu Puštal je freska Snemanje s križa iz leta 1706, delo furlanskega slikarja Giulia Quaglia iz leta 1706. Freska sodi med dragocenejše umetnine v Škofji Loki. Spodnji del freske, do višine okoli dveh metrov, je bil poškodovan: odpadanje barve, madeži, poškodbe na barvni plasti in ometu zaradi udarnin in odrgnin, odstopanja ometa, mikro in večje razpoke, poškodbe na vogalih niše,..

Nečistoče na freski smo odstranilo mehansko z Wishab gobicami. Poškodovan omet smo pokitali in zapolnili razpoke. Nastale plombe in poškodovano barvno plast smo retuširali.

Restavratorski poseg smo izvedli z materiali, ki so bili uporabljeni v originalu – apno, pesek in naravni pigmenti.

Kipar Lojze Dolinar sodi med kiparje srednje generacije, ki so svoj ustvarjalni zenit dosegli v času med obema vojnama. Del njegovega bogatega opusa je tudi  plastika Sveti Jurij.  Postavljen je bil na vogalu večstanovanjske hiše Puharjeva 5 v Ljubljani. Zaradi slabega stanja in ogrožanja mimoidočih je bilo odločeno, da se ga umakne.

Demontaža monumentalne plastike na višini je zahtevala skrbne priprave. Do njegove višine smo postavili oder. Ob tej priložnosti (dostop) in pred demontažo smo napravili 3D posnetek. Kip smo objeli v posebej za ta namen izdelano kovinsko kletko. Železne vezi med hrbtiščem steno smo prežagali in odbili del ometa. Kip smo spustili k tlom in transportirali v začasni depo.

Cerkev sv. Trojice je podružnična cerkev Župnija Vrhnika. Stoji na griču severno od Vrhnike.  Zgrajena je bila okoli leta 1640 v poznorenesančnem slogu.

Naš delež pri obnovi fasade cerkve je bil restavriranje kamnitih elementov: stebri, portali, okenski okvirji, bifore, baze.

Stavba mestnega magistrata iz 17. stoletja sodi med najbolj markantne stavbe starega mestnega jedra. Restavrirali smo kamnit portal. Pri čiščenju se je pokazala izrazita razlika med temno patino in belim kamnom. Sanirali smo poškodbe. Večinoma je šlo udarnine in udrgnine. Nekaj škode je bilo narejeno načrtno z vrtanjem.

Na blejskem gradu smo prenavljali stopnišče in tlak. Zaradi premikov in odstopanja kamnitih delov so stopnice postale nevarne. Zamaknjene elemente smo odmaknili, uredili ležišča in jih vrnili nazaj. Zdrobljene dele smo odstranili in nadomestili z novimi. Velik del fug smo odbili in praznine zapolnili z novimi. Lokalno smo položi mačje glave – tlak iz lokalnega savskega proda.