Starejša vila na Bledu je bila adaptirana z delno rušitvijo,  prizidavo in rekonstrukcijo. Kot nepremična dediščina je registrirana pod evidenčno številko 13232, z imenom enote  – Ambient Bleda. Na objektu smo po vzoru prvotne fasade izdelali novo.

Železniški predor karavanško –  bohinjske proge povezuje Avstrijo in Slovenijo. Dolg je 7976 metrov. Zgradili so ga med leti 1900 in 1906. V okviru prenove železniške proge med Jesenicami in Karavanškim tunelom smo sanirali nekaj železnih in kamnitih objektov. Med drugim portal karavanškega tunela. Portal je zidan iz klesancev. Na vrhu ima med 2. svet. vojno dozidana betonska bunkerja.

Ljubljanska Sodna palača je neoklasicistična stavba. Danes v stavbi domujejo tri veje sodišč. Opravljamo restavratorske posege na stavbnem pohištvu.

Obnovili smo del stavbnega pohištva. Deloma na mestu, deloma v ateljeju.

Poznogotska cerkev sv. Kancijana in tovarišev stoji v središču Kranja, na robu glavnega trga.  Je eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na Slovenskem ter vzor številnim pozneje zgrajenim cerkvam (Radovljica, Škofja Loka, Kamnik, Šentrupert na Dolenjskem). Od nedavnega ima status spomenika državnega pomena.

V notranjosti smo sanirali apnene omete stopnišča in zvončnice. Kar 60m visok zvonik z razgledno ploščadjo na višini 40m je od leta 2021 odprt za obiskovalce.

Mestna hranilnica ljubljanska je bila ena prvih slovenskih denarnih ustanov in najstarejša slovenska finančna institucija, ki s strankami posluje neprekinjeno vse od leta 1889. Zato je na odločitev o muzeju bančništva – “Bankarium” v bančni dvorani v I. nadstropju te stavbe na mestu.

Dvorana je izdelana v secesijskem stilu. Ohranjen je štukaturni okras z enakimi motivi kot na pročelju, jedkana stekla, del stavbnega pohištva, trezor. Na omenjenih secesijskih in tudi mlajših elementih smo opravili vrsto konservatorsko restavratorskih posegov.

Križni hodnik (lat. claustrum) je pravokoten prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt. Drži se cerkve samostana.

V piranskem samostanu je na mestu sedanjega, zgodnje baročnega križnega hodnika, nekoč stal stari gotski križni hodnik. O njem pričata le še dve ohranjeni gotski bifori.
V minoritskem samostanu v Piranu smo izvedli posege na apnenih ometih zidov in parapetu, na kamnitih elementih križnega hodnika ter lesenih vratih.  Originalni ometi so narejeni v tehniki marmorina. Predvsem v spodnjem delu so bili dotrajani. Prihajalo je do odpadanja, v večjem delu je povrhnica odstopla od podlage. Belež na površini je bil neustrezen in ni bil paropropusten. Restavriali smo tudi baročne kamnite elemente hodnika: stebre, kapitele, baze, kape notranjega zidca, portale. Odstranili smo nečistoče sanirali poškodbe.

Gotska cerkev je bila zgrajena v 15. stoletju in kasneje delno barokizirana.

Med odbijanjem recentnih ometov  v okenskih nišah prezbiterija smo odkrili prvotna gotsko krogovičja. V zazidanem oknu so se delno ohranili stebrički bifore. Okna smo restavrirali in na novo iz kamna izdelali manjkajoče elemente. Izjemen gotski portal smo očistili, demontirali in sestavili nazaj. Neustrezne plombe smo odbili in izdelali nove. Sanirali smo kamnite zidove, jih pozidali z malto  in kamnom in jih oblekli z apnenim ometom.  Sočasno s prenovo fasade je potekala menjava kritine, menjava neprimernega tlaka z opečnatim, sanacija ometov in sondiranje sten.

Grafične predloge izdelujemo za različne namene: dokumentarne, arhivske in za sprotno uporabo med konservatorsko – restavratorskimi posegi.

Kopija je nekaj, kar je narejeno čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, originalnega (po SSKJ). Varovanje in ohranjanje dediščine je pogosto vzrok za zamenjavo originalov s kopijami. Kopistika v smislu nadomeščanja je v tem primeru del t. i. preventivne konservacije, ko je original ogrožen zaradi škodljivih makro ali mikroklimatskih razmer, možnosti kraje ali poškodb zaradi izpostavljenosti, objestnosti ipd. Zaradi več naštetih dejavnikov je bilo odločeno, da se tudi v primeru Ivanškega miljnika za postavitev na prostem izdela kopijo.

Izvedba kopije je bila narejena s povsem nedestruktivnimi metodami do originala, z zajemom  podatkov z laserskimi žarki. Sledila je CNC strojna obdelava materiala. Na grobo izdelane kamnite elemente smo zaključili ročno z brušenjem in klesanjem.

Kopijo simbola Ivančne Gorice smo postavili na novo prijaznejšo lokacijo.

Vila je bila zgrajena v 30. letih 20. stol. po načrtih inženirja Antona Suhadolca. Ob koncu svojega življenja je v njej bival pisatelj Fran Saleški Finžgar. V prvi fazi prenove vile smo začeli na strehi z demontažo betonskih kap. Te smo očistili, odstranili obloge iz katrana, zlepili, pokitali poškodbe in izdelali manjkajoče. Po sanaciji strehe smo jih vrnili nazaj.