Leta 1979 je bila v severovzhodnem vogalu gradu Rajhenburg  odkrita romanska kapela .Prekrita je bila z ometi in prezidavami. Ohranil se je kockasti friz  v apsidi, ter deloma baze sredinskih polstebrov pod oprogo.

Kapela je bila prostorsko zajeta v tri-razsežnostnem digitaliziranem posnetku, na podlagi katerega se je v nadaljnem postopku del izvedla virtualna rekonstrukcija prvotnega stanja. Za reference so bili vzeti podobni objekti pri nas in v tujini in sicer romanska kapela iz gradu v Podsredi, grad Breže v Avstriji, cerkev sv. Martina v Spodnji Dragi, ter sorodni primeri na Hrvaškem, ki so se vršili v okviru povojne obnove mesta Zadar. Na podlagi virtualne slike je bila možna ocena ustreznosti zaključene celote, ki se je izkazala za primerno.

Ob rušenju na novo pozidanih sten je bilo najdenih nepričakovano veliko število kosov  okenskih portalov iz neznanih lokacij, ter fragmentiran manjkajoči del friza. Spolija pod tako izrazito spodnjo linijo na fasadi se je izkazala za eno in edino odlomljeno močno nosilno konzolo apside dimenzij 50*50 centimetrov. Manjkajoči odlomljen del je bil definiran kot spolija pod prezidanim oknom v apsidi. Njegove poškodbe so negativ poškodb kosa, ki se nahaja v delu pod linijo.
Rekonstruirani deli so iz identičnega leškega peščenjaka, v kombinaciji z apneno malto. Kamen je obdelan ročno s kamnoseškimi sekirami. Odstranjena spolija je bila repozicionirana na prvotno mesto. Rekonstruiran kockasti friz je zgolj nadaljevanje obstoječega.

Pri projektu sodelujejo strokovnjaki različnih strok, poleg restavratorske ekipe še, odgovorna konservatorka Alenka Železnik, projektant za celostno prenovo gradu Rajhenburg  u.d.i.a. Aleš Hafner, konservator Ivo Gričar ter dr. Igor Sapač. Neprecenljiv prispevek s svojimi predlogi je dodal priznani hrvaški strokovnjak Miljenko Domijan, ki je vodil vrsto sorodnih projektov na Hrvaškem. V okviru restavratorskih del je bila izpeljana tudi delavnica, v katero so bila poleg zgoraj omenjenih vključenima še druga priznana imena iz področja ohranjanja kulturne dediščine.  Restavratorska dela na gradu Rajhenburg so izjemen primer interdisciplinarnosti, tako stroke kot tudi specifičnih znanj znotraj posameznih strok.

Grad Rajhenburg je bil med drugo svetovno vojno zbirni center za izgnance, zato je bil do obnove poznan predvsem po razstavi Muzeja novejše zgodovine o slovenskih izgnancih med leti 1941-1945.

V tistem času je romanska kapela samevala. Danes pa je v okviru stalne muzejske zbirke gradu Rajhenburg posebej izpostavljena in je delo naših rok. Več o poteku del si lahko ogledate na predstavitvenem filmu, ki je med drugim prav tako del muzejske prezentacije.