Pollakova kajža v Tržiču, znana tudi pod imenom Zgornja kajža, je bila zgrajena po velikem tržiškem požaru leta 1811. Njen prvi lastnik je bil usnjar Karel Pollak. Danes ima v stavbi upravne in razstavne prostore Tržiški muzej. V sklopu projekta Energetska sanacija Gradu Neuhaus in Tržiškega muzeja, smo obnovili lesena okna, železna polkna, kamnite okenske okvirje in portale. V špaletah poslikane slavnostne dvorane je bilo potrebno retuširati nov omet.
V Gradišču pri Divači se nahaja gotsko – renesančna cerkvica sv. Helene. Obnovili smo fasado: Celotno površino ometov smo pregledali z namenom določitve odstranitve dotrajanih ometov, mest injektitranja ter utrjevanja površine. S površine ohranjenih originalnih ometov in kamnitih elementov smo odstranili sekundarne obloge in vegetacijo. S površine talnega zidca smo odstranili cementne omete. Praznine na ometih smo zapolnili z tradicionalno apneno malto v treh nanosih. Kamnite elemente smo očistili. Odstranili smo vse neustrezne domodelacije in polnila med stiki, ter praznine so zapolnili z modelirno maso. Vse dopolnitve ometa smo s tonsko korekcijo prilagodili ohranjenim ometom. Restavrirali smo masivna lesena vrata.
Stari grad Kamnik, včasih Zgornji grad (Oberstain) se nahaja na razgledni vzpetini vzhodno od Kamnika imenovani Krniška gora. Danes so na vrhu Krniške gore le še razvaline gradu, kateri se prvič omenja že v 12. stoletju. Z obnovo ruševin smo preprečili nadaljne propadanje, ki je bilo za številne obiskovalce te priljubljene izletniške točke že nevarno.
Sredi ptujskega polja se nahaja čudovit ravninski baročni dvorec Dornava. Z združevanjem in prepletanjem umetnostnih področij – od arhitekture preko slikarstva in kiparstva do parkovne okolice – tvori zaključeno celoto, ki jo pojmujemo kot enega najlepših, baročnih dvorcev pri nas.
Obnovili smo notranjost dvorne kapele. Dela so zahtevala široko paleto restavratorskih znanj, saj so dela izvedla na štukaturnem okrasju s kapiteli, kamnitih elementih kot so portali in tlak, izjemnem stavbnem pohištvu (okna in vrata) ter oltarju v štukmarmorju s pozlato.
Cerkev Marije Brezmadežne je bila zgrajena 1358, današnjo baročno podobo pa je dobila po požaru leta 1669. Cerkev je bil del samostana klaris. Kasenej so ga prevzele uršulinke. Obnovili smo zunanjost: pročelje na severu s kamnitimi okenskimi okvirji in portalom in vzhodno stran s stranskim vhodom pod arkadami.
Starejša vila na Bledu je bila adaptirana z delno rušitvijo, prizidavo in rekonstrukcijo. Kot nepremična dediščina je registrirana pod evidenčno številko 13232, z imenom enote – Ambient Bleda. Na objektu smo po vzoru prvotne fasade izdelali novo.
Železniški predor karavanško – bohinjske proge povezuje Avstrijo in Slovenijo. Dolg je 7976 metrov. Zgradili so ga med leti 1900 in 1906. V okviru prenove železniške proge med Jesenicami in Karavanškim tunelom smo sanirali nekaj železnih in kamnitih objektov. Med drugim portal karavanškega tunela. Portal je zidan iz klesancev. Na vrhu ima med 2. svet. vojno dozidana betonska bunkerja.
Ljubljanska Sodna palača je neoklasicistična stavba. Danes v stavbi domujejo tri veje sodišč. Opravljamo restavratorske posege na stavbnem pohištvu.
Obnovili smo del stavbnega pohištva. Deloma na mestu, deloma v ateljeju.
Poznogotska cerkev sv. Kancijana in tovarišev stoji v središču Kranja, na robu glavnega trga. Je eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na Slovenskem ter vzor številnim pozneje zgrajenim cerkvam (Radovljica, Škofja Loka, Kamnik, Šentrupert na Dolenjskem). Od nedavnega ima status spomenika državnega pomena.
V notranjosti smo sanirali apnene omete stopnišča in zvončnice. Kar 60m visok zvonik z razgledno ploščadjo na višini 40m je od leta 2021 odprt za obiskovalce.
Mestna hranilnica ljubljanska je bila ena prvih slovenskih denarnih ustanov in najstarejša slovenska finančna institucija, ki s strankami posluje neprekinjeno vse od leta 1889. Zato je na odločitev o muzeju bančništva – “Bankarium” v bančni dvorani v I. nadstropju te stavbe na mestu.
Dvorana je izdelana v secesijskem stilu. Ohranjen je štukaturni okras z enakimi motivi kot na pročelju, jedkana stekla, del stavbnega pohištva, trezor. Na omenjenih secesijskih in tudi mlajših elementih smo opravili vrsto konservatorsko restavratorskih posegov.
