Markanten nagrobnik, na katerem je relifno upodobljen pokojnik v viteški opravi, je datiran v leto 1606. Pred restavratorskim posegom je bila plošča postavljena ob cerkvi Marijinega rojstva v Tišini.

Kamnito umetniško delo je bilo poškodovano zaradi meteoroloških dejavnikov. Pri tem je prišlo, kot je značilno za ta tip kamnine, do propadanja v obliki plastenja.

Površino smo očistili s peskanjem, z nadzorovanim pritiskom in primernim medijem. S finim orodjem smo odstranili cementne plombe.  Zapolnili smo razpoke in vrzeli med plastmi. Poškodbe smo domodelirali.Večje manjkajoče dele smo rekonstruirali. Dragocen kamnit kos smo trodimenzionalno skenirali in posnetek arhivirali.

Vsem poznana Prešernova hiša je nastala v 16. stoletju. Hiša je bila leta 1939 preurejena za potrebe muzejske in spominske zbirke. Leta 2011 je bila razglašena za spomenik državnega pomena.

S sondiranjem nismo odkrili morebitnih poslikav in prvotnih šivanih robov. Odbili smo neustrezne omete. Izdelali smo apnene omete z vročo malto v treh slojih: apneni obrizg, nanos grobe malte, izdelava finalnega sloja. Kamnitim okenskim okvirjem iz tufa smo dopolnili poškodbe in jih površinsko zaščitili. Poškodovane lesene deske napušča in zatrepa smo nadomestili z novimi, s površine ostalih smo odstranili vse barvne nanose. Celotno površino desk smo barvno uskladili s pigmentiranim oljem.

Kamniti nagrobnik je iz Kočevja. Polihromacija grba in večji kos nagrobnika sta bila izgubljena.

Želje naročnika so bile nadomestitev originala s kopijo na prvotnem mestu in muzejska prezentacija originala. Slabo stanje originala je narekovalo uporabo brezdotičnih metod s pomočjo 3d skeniranja. Manjkajoči kos je bil obenem virtualno rekonstruiran. Kopija in rekonstruiran kos sta bila izdelana z numerično krmiljenim strojem. Ta tehnologija je v danem primeru omogočila izdelavo kopije in manjkajočih delov brez dodatnih poškodb originala. Polihromacija grba na kopiji se je izvedla na podlagi ohranjene grafične predloge.

Cerkev sv. Kancijana in tovarišev na Ježici je zgrajena v bližini starejše, porušene. Današnja, zgrajena leta 1802, je bila prezidana še po letu 1938.

Na fasadi smo sanirali poškodbe. Veliko pozornosti smo posvetili strukturam ometa.  Da bi se  približali videzu ohranjenega ometa, smo izdelali več malt različnih gostot in zrnatosti. Pri različnih ometih smo uporabili različne metode nanašanja : ometavanje, ravnanje, likanje, strganje. Talni zidec smo izdelali z obarvano malto.

Kapelica je bila prej v vasi Binkelj, po 130 letih pa so jo zaradi obnove ceste prestavili na nasprotno stran ceste, v naselje Podlubnik. Zatem so na novi lokaciji stekla restavratorska dela. Obnovili smo poškodovane zidane dele in omete s kapiteli, profiliranimi venci, talnim zidcem, ter notranjost s kamnitimi in kovanimi elementi. Restavrirali smo obe poslikavi.

Restavrirali smo zidano baročno slopno znamenje. Poslikava se je ohranila zgolj v zgornjem širšem delu. Na severni steni je slika sv. Siksta, v nišah Križanje, sv. Ana z Marijo in sv. Lovrenc. Na stebrnem delu so se ohranile le sledi.

Poslikave so se očistile z vodo in finim orodjem. Globoke razpoke in zračni mehurji so se zapolnili z injektiranjem apnene mase.  Zaprl se je preplet tankih razpok in druge poškodbe. Na apnenih plombah je bilo retuša izvedena v dveh fazah – podlaganje osnovnega tona in črtkana finalizacija.  Na stebru znamenja se je napravilo nov zaglajen omet, tako da so ohranjeni fragmenti ostali vidni.

V času restavriranja je bila zamenjana streha.

Graščina stoji v srednjeveškem jedru Radovljice. V prvotni podobi se prvič omenja že med letoma 1457 in 1461. Leta 1565 je bila temeljito prenovljena, leta 1668 pa dozidana do današnje velikosti. Pročelje krasijo izjemno bogate štukature iz prve polovice 18. stoletja. Ob straneh glavnega vhoda iz tufa stojita atlanta, nad njim pa je grofovski grb.

Fasada je bila v zelo slabem stanju: Pod ometom je bilo mnogo votlih predelov. Na ometu in zidu so bile razpoke. Štukature so bile močno poškodovane. Bile so razpokane, manjkali so detajli ali pa so bile neustrezno obnovljene.

Poleg ornamentov iz štuka smo obnovili kamnit portal, rekonstruirali kamnit venec nad rustikalnim zidcem, restavrirali poslikavo – grb.

V občini Ivančna Gorica stoji romanska podružnica posvečena sv. Martinu, zgrajena v tretji četrtini 12.stoletja. V baroku je bil dozidan zvonik.

Na zunanjosti in v notranjosti smo obnovili omete. Za grobe in fine omete smo uporabili izključno naravne materiale – apno in različne kamene agregate.

Monumentalen vodnjak v središču Logatca  je bil zgrajen leta 1883 po naročilu vaškega trgovca Tomaža Tolazzija. Kamnito opečnat del s stebri pokriva stožčasta streha z vidno leseno konstrukcijo.

Na vodnjaku smo leta 2009 obnovili opečnate in kamnite elemente. Celota se je najprej očistila. Propadajoče segmente opečnatih zidakov se je mehansko odstranilo in nadomestilo – domodeliralo z maso, ki je bila barvno in strukturno podobna opeki. Oslabljene stike med zidaki se je odstranilo in ponovno zapolnilo. Podobno je bila izveden restavratorski poseg na kamnitem koritu s podstavkom in na tlaku.

V vasi Podmolnik na obrobju Ljubljane stoji stara domačija: stegnjen dom, enojni kozolec in kašča, ki so v registru nepremične kulturne dediščine. Na kašči, z letnico 1814 na portalu, smo restavrirali notranje in zunanje omete. Pred posegom smo dokumentirali zatečeno stanje ter izdelali grafično shemo stanja s poškodbami.

Pri saniranju poškodb na ometu smo uporabljali malto, ki smo jo pred tem napravili z gašenjem živega apna. Restavratorski poseg je bil narejen tudi na portalu in kovinskih elementih na ostenju.